Iz ruskih virov so pricurljale nove sicer neuradne informacije, ki jih svetovni mediji zadnje dva dni na dolgo in široko interpretirajo, zato se spodobi nekaj o tem napisati tudi tule. Govori se, da naj bi se Android z naslednjo generacijo razdelil na dva segmenta. Najzmogljivejše nove naprave bodo poganjale novejši Android 3.0, srednji in nižji razred telefonov pa se bo moral zadovoljiti z nam znanim Androidom druge generacije. Ali bo šlo za le začasno razdelitev ali pa se bo Android odtlej razvijal v dveh vejah lahko le ugibamo. Moje mnenje in upanje hkrati je, da se bo na dolgi rok uresničila prva možnost, saj Android 2. generacije ne more živeti večno
Med prispelimi informacijami so se znašli podatki o minimalni konfiguraciji za Android 3.0, poznan pod kodnim imenom Gingerbread (medenjak). Te se kot načrtovano ujemajo z Googlovim telefonom Nexus One in posledično tudi s HTC-jevim sorodnim modelom Desire. Omenja se minimalna hitrost procesorja 1 GHz, 512 MB RAM in velikost zaslona 3,5-inča (toliko mimogrede meri zaslon iPhona). Ne vem sicer, zakaj bi operacijski sistem pogojeval velikost zaslona, ko pa je s strani programske opreme pomembna le resolucija, a pustimo to. Pri podatkih je potrebno vzeti v zakup, da gre tu le za minimum. Za primer zasloni bodo lahko tudi krepko presegli diagonalo 4 inča, saj naj bi bil Gingerbread na kožo pisan tudi tabličnim računalnikom. Posebno njim v prid bo odslej najvišja ločljivost znašala 1280 x 760 točk, kar je razkošneje od iPadovih 1024 x 768. Omenjajo se tudi procesorji hitrosti 2 GHz, od prej pa vemo, da bo Android 3.0 lahko podprt tudi z Nvidino zmogljivo in varčno strojno mobilno platformo Tegra 2.
Vsaj do sedaj v svetu Androida ni bilo naprave, ki bi nas s svojimi specifikacijami vrgla iz stola, nad čemer verjetno pri Googlu, ki je zadolžen le za programski del, niso prav navdušeni. Da bi proizvajalce spodbudili, da več svojega truda namenijo strojni opremi aparatov, so se pri Googlu namenili povsem predelati uporabniški vmesnik, kar bi podjetja, kot so HTC, Motorola, Sony Ericsson in druge rešila muk razvoja lastnih uporabniških vmesnikov, hkrati pa bi to omogočilo tudi hitrejše prilagajanje nadgradenj posameznim modelom, kar je bila ena večjih težav Androida doslej. Proizvajalci oz. njihovi produkti se bodo odslej očitno več ali manj ločili le po strojni opremi, tako da lahko na tem področju zaradi konkurenčnega boja pričakujemo precej konkreten napredek, kaj hitro pa se zna zgoditi, da bi se zaradi odsotnosti potrebe po razvoju lastne programske opreme v bitko dostojno znalo vključiti vse več podjetji. Ponudba bi torej znala biti pestrejša in kot zvedav uporabnik lahko temu le zaploskam. Dvomim pa, da si navdušenje z menoj delijo pri HTC-ju, kjer so za razvoj vmesnika Sense verjetno porabili že bajne denarce. Nov uporabniški vmesnik, ki naj bi ga med drugim snoval nekdaj vodilni Palmov dizajner za konkurenčni operacijski sistem WebOS, naj bi se zgledoval po galeriji mobilnika Nexus One in upam, da bo tudi tistim uporabnikom iPhona, ki glasno kritizirajo videz Androida, končno le zaprl usta.
Android 3.0 bo nared do sredine oktobra, prve naprave pa lahko pričakujemo novembra ali decembra. Vprašanje, ki mika mnoge, pa je, kdaj in katere izmed doslej prodajanih telefonov bo mogoče nadgraditi. Po predpisanih specifikacijah jih bo večina ostala kar pri številki 2.
Od Gingerbreada torej pričakujem uporabnikom še prijaznejši vmesnik, precej zmogljivejšo strojno opremo, hitrejše nadgradnje programske opreme, večje število kvalitetnih telefonov, še kakovostnejše aplikacije (ki bodo upam v čim večjem številu združljive tudi s starejšim Androidom) in predvsem še več zadovoljnih uporabnikov, ki bodo v navijaškem slogu polni pozitivnih izkušenj širili glas o Androidu.
